Uvod

Med griči in vinogradi Zgornje Velke, v osrčju Slovenskih goric, stoji mogočna gomila, ki buri domišljijo domačinov in obiskovalcev že stoletja. Rajšpova gomila, poimenovana po bližnji domačiji Rajšp, je ena največjih prazgodovinskih gomil na tem območju. Njena skrivnostnost ni le v tem, da skriva ostanke davnih prebivalcev, ampak tudi v tem, da so jo skozi stoletja spremljale številne legende, pripovedke in anekdote, ki so kraj vtisnile globoko v kolektivni spomin.

Rajšpova gomila je danes uradno priznana kot kulturna dediščina, a za domačine je še vedno nekaj več – kraj, kjer se srečujejo resnična zgodovina, ljudska domišljija in mistika preteklosti.


Arheološki pomen

Gomile so posebne grobne oblike, značilne za halštatsko kulturo (8.–4. stoletje pr. n. št.), torej za starejšo železno dobo. V tistem času so v Slovenskih goricah in širšem štajerskem prostoru živela plemena, ki so svoje pomembne može in žene pokopavala pod velikimi nasipi iz zemlje in kamna.

Rajšpova gomila je bila del širšega gomilnega grobišča, ki je segalo čez več gričev, a se je prav ta ohranila kot najlepši in najbolj znan primer. Arheološka izkopavanja in raziskave so pokazala, da so pod gomilo polagali žarne pokope – upepeljene pokojne so dali v posode, zraven pa so jim dodali različne predmete: orožje, orodje, nakit, glinene posode. To ni bila le navada, ampak izraz prepričanja, da bo pokojni vse to potreboval tudi v onostranstvu.

Rajšpova gomila je tako neposreden dokaz, da je območje Zgornje Velke poseljeno že več kot 2500 let in da je bilo to območje pomembno tudi v prazgodovini.


Ljudske pripovedi in anekdote

Krajani so gomili skozi stoletja pripisovali poseben pomen. Ker nihče ni točno vedel, kaj se skriva pod njo, so nastajale številne zgodbe in legende, ki so še danes del krajevnega izročila.

Zaklad pod gomilo
Med najbolj razširjenimi pripovedmi je tista, da v gomili leži zakopan zaklad. Po eni različici gre za zlate meče in ščite starodavnih bojevnikov, po drugi pa celo za bogastvo hunskega kralja Atilo. A ljudje so verjeli, da je zaklad uročen – kdor bi ga poskusil izkopati, bi ga zemlja pogoltnila. Zato so raje rekli: »Kar je pod zemljo, naj tam ostane.«

Atila – bič božji
Najbolj znana legenda povezuje gomilo prav z znamenitim kraljem Hunov, Atilo. Po tej pripovedi naj bi ga po smrti skrivaj pokopali v gomili skupaj z velikim bogastvom. Čeprav zgodovinarji menijo, da Atila ni pokopan v teh krajih, je ljudska domišljija v mogočni gomili videla pravi kraj za počivališče nekdanjega strašnega vojskovodje. Tako je Rajšpova gomila dobila še večji sloves in skrivnostnost.

Ples duhov
Domačini so radi pripovedovali, da se ob polni luni na vrhu gomile pojavijo bele postave, ki v krogu plešejo. Otroci so verjeli, da so to duhovi starodavnih bojevnikov, ki še vedno varujejo svoj grob. Mnogim je bilo dovolj že to, da so ponoči slišali šumenje vetra med drevesi – pa so rekli, da so to »koraki duhov z gomile«.

Zakleto pluganje
Z Rajšpovo gomilo je povezana tudi anekdota o kmetu, ki je poskusil zorati njen rob, da bi pridobil nekaj več zemlje za obdelavo. A konj se mu je naenkrat ustavil, plug pa se je zlomil. Prestrašen je odnehal in doma povedal, da se je »nekdo neviden uprl«. Od takrat naprej nihče več ni poskusil prekopavati gomile.

Otroška radovednost
Za otroke iz bližnjih domačij je bila gomila vedno skrivnosten kraj. Čeprav so jih stare mame svarile: »Ne hodite tja, tam spite duhovi!« so na vrhu radi peli in se igrali. Opazili so, da tam glas zveni drugače – kot da prihaja iz globine. To jim je še bolj potrjevalo, da pod zemljo res nekaj spi.


Rajšpova gomila danes

Danes Rajšpova gomila ni le arheološki spomenik, temveč tudi kraj miru in narave. Obiskovalcem omogoča, da se za trenutek ustavijo in začutijo stik s preteklostjo. Ko stojimo ob njenem vznožju, lahko skoraj zaslišimo odmeve starodavnih časov – ali pa šepet legend, ki jih pripovedujejo domačini.

Za Turistično društvo Klopotec in prebivalce Zgornje Velke je Rajšpova gomila dragocen del kulturne identitete kraja. S svojo zgodovino in pripovedmi povezuje preteklost s sedanjostjo in dokazuje, da je naš kraj že tisočletja prostor življenja, verovanj in skrivnosti.